Danes, dne 31.08.2015, je Mreža za deinstitucionalizacijo – MDI, v City hotelu v Ljubljani, predstavila »Analizo sistema institucionalnega socialnega varstva in možnosti nevladnih organizacij za zagotavljanje storitev v skupnosti za načrtovanje in uresničevanje procesov deinstitucionalizacije v Sloveniji«, kot rezultat 1 letnega delovanja.  

Podatki, ki ponazarjajo stanje institucionalizacije v Sloveniji so naslednji: V domovih za starejše občane je nameščenih 945 ljudi, ki so mlajši od 65 let. V socialno varstvenih zavodih, v centrih za usposabljanje, delo in varstvo, v kombiniranih socialno varstvenih zavodih in v bivalnih enotah varstveno delavnih centrov je skupno 3.241 oseb v starosti od 18 do 65 let. Raziskovalci pričujoče analize ocenjujejo, da bi okoli 15.000 ljudi potrebovalo storitve v skupnosti. 

Raziskava analizira koncept, procese in elemente deinstitucionalizacije,  ki opredeljujejo in prikažejo razloge za nove socialno varstvene storitve v skupnosti za osebe z ovirami. Upošteva potrebe oseb z gibalnimi, senzornimi, intelektualnimi ovirami in dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Predstavi obstoječ sistem storitev institucionalnega varstva na področju ljudi z ovirami, ki so danes večinski izvajalci socialno varstvenih storitev za ljudi z dolgotrajnimi ovirami in prikaže obstoječe potrebe na tem področju za to, da bodo ljudje iz razvejanih institucionalnih namestitev živeli neodvisno s pomočjo storitev v skupnost. Nadalje analizira obstoječo mrežo nevladnih organizacij, ki danes izvajajo socialne programe, ki ljudem omogočajo bivanje v skupnosti ter so potencialni izvajalci ne samo programov temveč tudi socialno varstvenih storitev. Raziskava predlaga ukrepe za povečanje zmogljivosti nevladnih organizacij, da bodo zadovoljile standarde in potrebe oseb z ovirami, ki danes živijo v institucionalnem varstvu, tistih, ki živijo doma  in oseb, ki bodo v prihodnosti potrebovale storitve socialnega varstva v skupnosti zaradi telesnih, senzornih, intelektualnih ovir in težav na področju duševnega zdravja.  

Raziskava analizira potrebe po razvoju storitev v skupnosti in opredeljuje razloge za razvoj novih, ki morajo slediti procesom deinstitucionalizacije (nove potrebe ljudi po storitvah v skupnosti, evropske smernice na področju zapiranja zavodov, zavezo države za deinstitucionalizacijo). Identificira potencialne izvajalce storitev in poda oceno izvedljivosti s pregledom sedanje mreže institucionalnega varstva in njenih možnosti za preoblikovanje in pregledom potreb po novih storitvah na področju nevladnih organizacij. Vsebuje tudi predlog ukrepov za povečanje zmogljivosti NVO, da bodo zadovoljile standarde (zakonodajne spremembe, financiranje, ocenjevanje kvalitete storitev, krepitev mreže izvajalcev, povečanje storitev v skupnosti) in nenazadnje poudari ukrepe za čimprejšnjo realizacijo procesa deinstitucionalizacije, ki so poleg sprejetja potrebnih ukrepov  glede storitev v skupnosti, namestitev v skupnosti in zagotavljanjem osnovnih sredstev za življenje tudi: prenehanje z novimi namestitvami v institucionalno varstvo, takojšnji pričetek s preselitvami v skupnost (z vso potrebno podporo) in prenehanje vlaganja v gradnjo in obnovo obstoječih institucij. 

Za zaključek pa še citat uporabnice živeče v instituciji: »Ni bila moja odločitev da pridem sem, to so naredili proti moji vednosti in za mojim hrbtom. Psihiater in osebje. Drugi ljudje, brez moje vednosti. Bila sem tudi v Idriji. Nisem bila zadovoljna ne tukaj in ne tam. Jaz bi želela ostati doma in se popraviti, če bi mi kdo razložil kaj in kako. Edino mentorico imam, delavko tukaj, ki se zavzema zame«; in uporabnika živečega v instituciji:  »Nimam izbire s kom bi živel. Sem s petimi v eni sobi. Prej sem bil s štirimi in je bilo še ok.«